Leto je naokrog in Dečve smo se že tradicionalno, zadnji vikend v maju, odpravile na intenzivne pevske vaje.
Tokrat smo zasedle Bizjakov vikend na Križu v Trebnjem. Še pred nastanitvijo smo na poti na Blatu opazile, da nekdo praznuje 30. rojstni dan, se ustavile in zapele par pesmi. Vsi štirje vidno šokirani slavljenci še danes ne verjamejo, da nas ni nihče naročil. 🙂
Na Križu smo takoj po kosilu ob žlahtni kapljici začele s pripravo novega programa za bližajoči se koncert, ki bo 13. junija na Maistrovem trgu v Kranju. Sledil je kratek sprehod po sami gorici, ki ga je spremljalo ubrano petje ljudskih ljubezenskih pesmi. Ljudska pesem se je očitno res razegala po vseh vinogradih, saj nas je za tretjim ovinkom pričakala ga. Božič, velika ljubiteljica ljudskega petja, in nas povabila, da se ji pridružimo in zapojemo v njihovi vinski kleti v Trniču. Dečve imamo navado, da hišo vedno zapustimo s pesmijo in tudi tokrat ni bilo drugače. In glej ga zlomka – že je sledilo povabilo v naslednjo zidanico. Tudi tam smo zapele. Ker pa je na Trnič že padel mrak, smo se vrnile na Križ, kjer sta nam Franci in Miha pripravila odlično na žaru pripravljeno večerjo. Ja, tokrat smo si Dečve privoščile in s seboj povabile tudi Francija (šoferja) in Miha (našo “brco v rit”).
Naslednji dan smo hitro pospravili in se že dopoldan odpravili proti Bledu, kjer smo ob 14. uri zaplesali in zapeli na poroki našega Sandija in njegove Alenke. Dečve smo res od hudiča, saj smo svate in mladoporočenca s pesmijo, plesom in židano voljo držale pokonci vse do pol pete ure zjutraj.
Noč na Bledu je bila res kratka, vendar pa nas to ni ustavilo, da v nedeljo takoj po zajtrku ne bi nadaljevale s pevskimi vajami. Pozno popoldan, po sprehodu, kosilu in kavici, so bili naši glasovi že tako utrujeni, da ni kazalo drugače, kot da se po intenzivnem vikendu vrnemo v Stražišče , pospravimo kostume in skočimo v domače postelje ter si privoščimo kvaliteten počitek.