Prispevki

V nedeljo 8.9.2019 smo se v popoldanskih urah odpravili proti Poljski. Po nekaj postankih, še več zapetih pesmih in na avtobusu prespani noči, smo zjutraj prispeli v Varšavo.

Po Varšavi

Mesto smo si do dobra ogledali, saj smo imeli na voljo za ogled 9 ur. Najbolj nas je navdušil vrt Knjižnice Univerze v Varšavi, ki krasi streho same knjižnice, kjer si študentje (in drugi) z lahkoto napolnijo “baterije”.

Pomnik Powstania Warszawskiego – Spomenik Varšavskega upora

Iz Varšave smo se napotili v SokoŁow Podlaski, kjer smo bili nastanjeni cel čas turneje. Domača folklorna skupina nas je pričakala in izrekla ter zapela dobrodošlico.

Sprejem

V torek smo v dopoldanskem času obiskali 4. Osnovno šolo v gostujočem mestu. Osnovnošolcem smo zaplesali štajerski splet, ki smo ga popestrili tako, da smo poleg štajerske noše nosili pokazali še druge. Po nastopu je sledil ogled šole in kosilo.

Nastop na 4. OŠ SokoŁow Podlaski

Zvečer smo si ogledali slavnostno otvoritev festivala XVIII. Nadbužanskie Spotkania Folklorystyczne.

V sredo smo vse skupine odšle na “ekskurzijo” v grad Liw. Ogledali smo si prostore gradu, kjer po legendi seveda tudi straši. Po ogledu smo se preizkusili v metu sekire, streljanju z lokom in izdelovanju rožic , oblekli pa smo se tudi v srednjeveške oprave. Pred odhodom v domače mesto pa smo se družili tudi s skupino iz Kanarskih otokov. Druženje je bilo zelo zanimivo, saj smo drug drugega učili svoje tradicionalne plese.

Aktivnosti na gradu Liw

Popoldan smo se skupaj z ostalimi skupinami iz Kanarskih otokov, Španije, Grčije in Poljske zbrali v veliki telovadnici, kjer so potekale plesne delavnice. Vsaka skupina je predstavila in naučila druge, kako se pleše v domači državi.

Delavnice

v četrtek smo obiskali tehnično srednjo šolo ZSCKR v gostujočem mestu. Srednješolcem smo zaplesali splet belokranjskih in prekmurskih plesov. Po nastopu je sledil ogled prostorov ter zelo dobro kosilo, saj je na šoli tudi program, ki izobražuje kuharje.

Takoj po kosilu smo v kulturnem domu imeli vajo za ocenjevani nastop prihodnji dan. Popoldan pa so zopet sledile delavnice med skupinami. Tokrat je na delavnicah sledilo presenečenje, saj nas je poljski umetniški vodja naučila splet, ki smo ga zadnji dan skupaj zaplesali predstavniki vseh sodelujočih skupin. Pri tem pa smo zapeli še poljsko ljudsko pesem Kukuwečka. Pred večerjo pa smo imeli možnost tudi zaplavati v mestnem bazenu.

Kulturni dom

V petek dopoldan smo imeli nastop pred CIOFF komisijo v kulturnem domu v gostujočem mestu. Zaplesali smo splet gorenjskih delovnih ter barbinih plesov. Po kosilu pa smo imeli prosto. Nekateri so čas izkoristili za ogled mesta, drugi za počitek, spet drugi za sproščeno druženje. Nekaj naših predstavnikov pa se je udeležilo sprejema pri županu mesta SokoŁow Podlaski.

Tokrat smo se na večerjo odpravili z avtobusom k reki Bug. Tam smo večerjale vse sodelujoče skupine, po večerji pa je sledila zabava z DJ-em.

“Preizkus” poljskih noš

V soboto smo dopoldan imeli prosto za počitek, po kosilu vajo na odru kulturnega doma in zvečer slavnostni zaključek festivala. Tokrat smo ponovili nastop prejšnjega dne z gorenjskimi plesi. Takoj na začetku prireditve pa je nekaj naših predstavnikov zaplesalo skupaj z ostalimi predstavniki (kot že prej omenjeno).

Utrinki iz zaodrja

Po slavnostnem zaključku smo se vrnili v hotel ter povečerjali. Nato je nastopil čas slovesa, saj smo takoj po večerji krenili na pot proti domu. Priznamo, da smo se tokrat zelo navezali tako na vodiče, ki so skrbeli za nas, kot na skupine s katerimi smo stanovali v hotelu. Ob slovesu smo si zaželeli, da se kmalu spet vidimo. Kdo ve, mogoče pa se vidimo na naslednji turneji.

Člani folklorne skupine Sava Kranj, smo se v petek  zgodaj zjutraj, dne 11.8. 2017, odpravili na 158. gostovanje skupine v tujino. Tokrat je bil to 10. obisk Srbije. Odšli smo proti mestecu Obrenovac, ki ima približno 24 tisoč prebivalcev (popis 2002). Na  turneji smo pravzaprav nastopali na treh med seboj povezanih festivalih, in sicer na festivalu v Obrenovcu, Sremski mitrovici in Bečeju. 

Dolgo vožnjo smo razgibali z daljšim postankom v malem mestecu Šabac, ki se je na bregu Save razvilo iz srednjeveške utrdbe.Po prevoženih 600 km smo proti večeru v petek prispeli na končni cilj. Otvoritev festivala v obrenovcu se je začela s povorko po mestu. Zaplesali smo na večerni trvoritvi festival. Poleg nas so nastopale skupine: iz Peruja, Slovaške  in dveh domačih skupin iz Obrenovaca. Odziv publike je bil navdušujoč in prisrčen.

Ker mestece Obrenovac leži ob reki Savi smo se šli najbolj pogumni naslednjega jutra tudi preizkusiti vodo in peljati z vodnim skuterjem, ostali bolj vedoželjni pa so odšli na potep po “domačem” mestecu ter iskali njegove zanimivosti.

Po kratkem kosilu smo se odpravili na festival v Sremski mitrovici. Med vožnjo se je vreme popolnoma spremenilo (iz 40°C na 20°C), Zato se je nastop zaradi slabega vremena preselil v športno dvorano. Tu so poleg nas nastopili še plesalci iz Bulgarije, Grčije, Peruja, Bosne in Hercegovine, Slovaške, Hrvaške, Madžarske ter lokalne skupine. 

Skupina iz Grčije

Nedeljsko jutro, ni bilo prav nič nedeljsko, saj je bil na sporedu krst  za 2 člana. Po opravljenih nalogah smo ju svečano vendarle sprejeli med pravnomočne člane skupine.

Po krstu je sledila pot na festival v Bečej. V še vedno prijetno ohlajenih temperaturah smo se v povorki sprehodili po ulicah, nekajkrat smo naključni publiki tudi zaplesali. Potem smo seveda zaplesali še na odru. Poleg nas so se predstavili plesalci iz Slovaške, Česke, Peruja in lokalno društvo. Po večerji smo imeli še skupno druženje z nastopajočimi. Naši godci so otvorili druženje ter s pomočjo nas plesalcev dobro ogreli prisotne.

Zadnji dan nas je sprejel tudi župan mesta Obrenovac, ki se je med drugim tudi zahvalil mestu Kranj za pomoč ob poplavah njihovega mesta pred tremi leti. Nato smo večji del dneva nekateri izkoristili za ogled Beograda, drugi za sprehod po mestu tretji do Save. Ogled Beograda je bil zanimiv, saj smo za prevoz Obrenovac – Beograd in nazaj izbrali redno medkrajevno linijo. Ogledali smo si slavno Beograjsko trdnjavo na Kalemegdanu in se sprehodili po ulici Kneza Mihajlova. Po “tapravih” čevapčičih smo si ogledali še baziliko Sv. Save.

Po vrnitvi v Obrenovac smo imeli še zadnji zaključni nastop. Publika je bila navdušena. Bili pa smo povabljeni tudi na druženje s člani lokalnega društva. Tega smo se seveda udeležili in se tako zahvalili za njihovo gostoljubnost.

Naslednje jutro smo krenili v smeri Kranja in v večernih urah tudi srečno prispeli. Tu gre zahvala vozniku avtobusa Janu, ki nas je lepo spremljal in varno vozil celo pot turneje.

V štirih dneh nastopanja smo pokazali raznolik repertoar plesov in oblačilne dediščine, za kar smo prejeli pohvale s strani organizatorjev. Pokazali smo se z dvojno koreografijo gorenjskih plesov, s štajerskimi, prekmurskimi, belokranjskimi in rezijanskimi plesi. Tokrat je bila turneja malo krajša, vseeno pa nestrpno pričakujemo pričetek nove plesne sezone. Se vidimo ?

Letošnjo sezono smo zaključili s turnejo v Anglijo, natančneje v mesto Alnwick, kjer je potekal mednarodni festival.

V petek, 2. avgusta, smo prtljago naložili v alpetourjev avtobus. Ni je bilo malo, saj smo zapolnili prav vse kotičke prtljažnika. Kako ne – s seboj vzeli kar pet različnih kostumov skupaj z rekviziti za šest različnih postavitev, seveda poleg osebne prtljage.
Pot smo si krajšali s petjem, kartanjem, pripovedovanjem šal, pa še kaj bi se našlo … skratka po 28. urah smo prispeli na cilj. 

Naj na začetku omenim, da so poleg Folklorne skupine Sava na festivalu sodelovale tudi skupine iz Češke, Estonije, Indije, Tajvana, Mavriciusa, domača skupina iz Anglije ter številni instrumentalisti.

Sobota popoldan je bila namenjena namestitvi in ogledu mesta, ki nam je kmalu postalo domače, saj je s svojo majhnostjo in angleškimi domovi ter vrtovi poleg njih prav prisrčno. 
V nedeljo dopoldan smo v kostumih sodelovali pri sveti maši v cerkvi sv. Michaela. Kamenček v mozaik smo dodali tudi sami s pesmijo ob koncu bogoslužja. 

Po kosilu smo prvič nastopili na osrednjem trgu, kjer se je večinoma odvijal festival. Zvečer smo še enkrat nastopili na tem odru, tokrat s polurnim sestavom. Program so s samostojno točko popestrili tudi naši godci. 

V ponedeljek dopoldan smo za domačine pripravili plesno delavnico, na kateri smo udeleženim prikazali nekaj plesov, ki jih plešemo. Z nami so tudi zaplesali in se obenem zelo zabavali, tako otroci kot malo starejši.

Popoldan smo nastopali v dvorani pred vrtovi – Alnwick garden. Posebnost tega nastopa je bila ta, da bojda še nihče ni plesal v tej dvorani. Vse je enkrat prvič, mar ne? 🙂
Zvečer smo se gledalcem predstavili s polurnim programom. Nad gorenjskimi in štajerskimi plesi so bili gledalci navdušeni, še bolj pa nad fantovskim vriskanjem. 

V torek smo nastopili za sponzorje in donatorje festivala. Prireditev se je odvijala poleg že omenjenih vrtov, ki smo si jih tudi ogledali. 

Popoldan smo zaradi dežja nastopili v mestni hiši. Naš gledalec je bil tudi župan mesta Alnwick. Rezijansko petje in ples sta tukaj prišla še toliko bolj do izraza kot na odprtem odru. 

Sreda je bil naš prost dan. Odločili smo se, da se odpeljemo na Škotsko v mesto Edinburg, spotoma pa obiščemo še znameniti Holy Island. Posebnost tega je, da dostop v času plime, če seveda nimate plovila, ni možen. 

V četrtek dopoldan so naši godci na željo organizatorja izvedli tudi polurni samostojni nastop. Popoldan smo na trgu poleg štajerskih plesov zaplesali tudi Kostelski pir, zvečer pa smo se z isto postavitvijo predstavili v mestnem gledališču. Preostali čas smo namenili sprehodu po mestu in nakupovanju spominkov za naše domače. 

Tudi v petek smo nastopili dvakrat. Prvič na mestnem trgu, drugič pa kar na gradu Alnwick. Trava je bila pravi izziv za prikaz gorenjskih plesov, okolica pa čista idila … Na tem gradu do snemali tudi vsem poznane filme o Harryju Potterju, ne boste verjeli – mi smo ga srečali – še več, z njim smo preživeli tudi urice letenja.

Ta dan smo bili zadolženi tudi za slovenski večer v klubu, kjer smo se vsak večer družili z nastopajočimi na festivalu. Mislim, da ni potrebno poudarjati, da smo vsi skupaj zelo uživali 🙂

V soboto je bil naš zadnji dan gostovanja. Popoldan smo še zadnjič na tem festivalu nastopili na trgu, na večernem nastopu v mestnem gledališču smo nastopili kot zadnji in tako slavnostno zaključili festival

Ker se dve skupini, ki sta napovedali svoj prihod, festivala nista mogli udeležiti, smo imeli malo manj prostega časa, kot bi ga imeli sicer. Tako smo imeli nekaj več nastopov, vseh skupaj 17 v 7 dneh. V folklorne kostume pa smo se preoblekli kar 23-krat.

Teden je tudi zaradi polnega urnika minil prehitro, kakor tudi sezona, ki smo jo s to turnejo uspešno zaključili. No, pa to ni nič hudega, saj že konec avgusta začenjamo z novo

Je že tako, da se zgodovina ponavlja, saj smo se tudi Savčani po desetih letih zopet odzvali vabilu na sodelovanje na festivalu v Črni gori.

Po pakiranju naših kostumov smo se v četrtek, 26. julija, odpravili na petnajsturno pot z avtobusom. Preživljanje časa na avtobusu nam ni povzročalo težav, saj smo bili dolgih voženj navajeni že iz Nepala 🙂

V petek zjutraj smo prispeli v Črno goro, kjer smo se namestili v hotel – Grand hotel na Cetinju. Naša vodička Milica nas je potem popeljala po mestu in nam med drugim pokazala kulturne znamenitosti ter letno gledališče, kjer se je odvijal festival. 

Letno gledališče

Ob 19. uri smo se odpravili na parado po ulicah Cetinja, vmes pa izvedli kratek nastop. Zaplesali smo gorenjske kovtre in žakle.

Parada po ulicah

Parada se je končala v letnem gledališču. Ob 20.30 so črnogorski plesalci otvorili IX. mednarodni festival folklore 2012, na katerem so poleg domačinov KUD “Njegoš” – Cetinje (Črna gora) in Savčanov nastopale tudi naslednje folklorne skupine: KUD “Đeram” – Viljevo (Hrvaška), Ansambel ljudskih pesmi in plesov “Skopje” – Skopje (Republika Makedonija) in AKCUS “Seljo” – Sarajevo (Bosna in Hercegovina).

Na otvoritvenem večeru se je FS Sava predstavila s spletom gorenjskih plesov ter v drugem sklopu s plesi Bele krajine.

Zvečer so domačini za nas pripravili spoznavni večer, ki je trajal do zgodnjih jutranjih ur.

Kljub vsemu je bil drugi dan turneje zelo razgiban. Že takoj po zajtrku smo imeli vodena ogleda: muzej kralja Nikole in relief Črne gore.

Popoldan je vsaka od udeleženih držav na festivalu na svoji stojnici prikazala dobrote tradicionalne kulinarike svoje države. Vinska klet Goriška Brda je poskrbela za to, da so obiskovalci lahko poskusili tudi žlahtno kapljico. S seboj smo prinesli tudi nekaj vrst žganih pijač ter Arvajeve dobrote – zaseko, klobase, salame. Na stojnici so mimoidoči lahko okusili različne vrste potic in kruha, katere je prispeval Mlinotest, nekaj peciva in kruha so prinesle tudi Savčanke. Turistično društvo Kranj je poskrbelo za razne prospekte in spominke, za glasbeno spremljavo pa sta poskrbela Primož in Gašper z baritonom in harmoniko.

Po pospravljanju stojnice je sledila večerja, čeprav moramo priznati, da smo tudi mi poskusili slovenske jedi, saj se jim nismo mogli upreti 🙂 Sledil je nastop, tokrat smo občinstvu prikazali Kostelski pir.

Kostumi so bili hitro pospravljeni, najbrž tudi zato, ker smo že vsi nestrpno čakali krst naših novih članov. Letos so bili “srečneži” štirje – bravo Eva, Tadeja, Grega in Gašper! 🙂

Naslednji dan smo šli na Lovćen, kjer je pokopan Petar II. Petrović Njegoš, cerkveni in posvetni vladar Črne gore. Do tja vodi 461 stopnic, ki pa smo jih folklorniki zlahka premagali.

Kasneje smo se zapeljali do obale, kjer smo se malo posončili in zaplavali v osvežujočem morju.

Zvečer je zopet potekal festival, in sicer smo ta dan nastopili s prekmurskimi in štajerskimi plesi. Obakrat smo prejeli velik aplavz.

Ta večer smo nastopajoči tudi slavnostno zaključili festival. Ob himni CIOFF-a smo skupaj zaplesali.

Po končanem nastopu smo pospravili kostume in odšli na večerjo. Po tem pa smo si folklorne skupine izmenjale darila ter se poveselile ob kolu in polki.

Počaščeni smo, da je tokrat z nami potovala tudi predsednica ZLTSS in predstavnica CIOFF pri UNESCO ga. Magdalena Tovornik. Na poti proti Sloveniji nam je povedala nekaj stvari o tem, kako deluje CIOFF in kaj CIOFF sploh je. Za njeno dostopnost in prijaznost se ji najlepše zahvaljujemo!

Turneja je bila super izkušnja za nas. Po štirih letih smo se zopet na turnejo odpravili z avtobusom, kar botruje temu, da smo se na poti še bolj povezali ter sklenili, da se bomo še naprej trudili ohranjati slovensko folklorno dediščino.

Praznovanje 60. obletnice Folklorne skupine Sava Kranj smo meseca marca zaključili s turnejo v Nepal. Bilo nas je 38 – plesalci, godci in pa tamburaši Tamburaške skupine Bisernica iz Reteč, s katerimi že vrsto let sodelujemo. Na poti smo bili 10 dni, medtem pa smo doživeli marsikaj zanimivega in nepozabnega.

Naša turneja se je začela s poletom z Letališča Jožeta Pučnika 5. marca. Po dvournem letu smo za las ujeli letalo v Istanbulu, s katerim smo nato šest ur potovali v Indijo – New Delhi. Naša naslednja postaja je bila glavno mesto Nepala – Kathmandu, kjer smo tisti, ki ure nismo nastavljali sproti, morali zavrteti kazalce za več kot štiri ure in pol naprej.

Po nadvse prijetni dobrodošlici, smo se z avtobusom odpeljali v naš prvi hotel, kjer smo se udobno namestili, potem pa odpravili na kosilo. Organizatorji festivala so se zelo potrudili, saj smo imeli vsak dan na voljo kar nekaj različnih, okusnih jedi. Sledila je prva prireditev, na kateri nas je nagovoril predsednik Nepala in pozdravil vse sodelujoče – na festivalu so namreč poleg nas sodelovale tudi folklorne in plesne skupine iz Francije, Slovaške, Indije, Bolgarije, Litve, Poljske, Kanarskih otokov, Nizozemske, Šrilanke, Bangladeša in Nepala. Z nekaterimi smo se na videz poznali že s prejšnjih festivalov, zato je bilo druženje po večerji še prijetnejše.

Naslednji dan smo se že zgodaj zjutraj odpravili na pot proti mestu Birendranager. Vožnja je bila zelo zanimiva in pestra, saj smo se vozili kar triindvajset ur. V eni od revij o Nepalu smo lahko prebrali, da prebivalci Nepala za ceste pravijo, da so boljše, kot če jih ne bi bilo, kar smo na lastni koži občutili tudi sami. Sploh pa ne smemo pozabiti na hupanje, ki ga še zdaleč ni primanjkovalo. Skoraj smo se ga že navadili, tako kot vožnje po levi strani. Ker pa smo folkloristi, smo si čas na avtobusu krajšali s petjem in igrami ter se ob tem še kako zabavali, nekaj časa pa tudi spali, če nam je le uspelo. V mesto smo prispeli zgodaj zjutraj in se namestili, nato pa utrujeni zaspali za nekaj ur.

Po zajtrku smo v belokranjskih nošah sodelovali v paradi, ki se je odvijala po mestu. Prebivalci tega mesta so bili navdušeni nad belo barvo naših noš in nas prijazno pozdravljali z »Namaste«, kar naj bi pomenilo »Klanjam se tebi in Bogu«. Že popoldne smo imeli nastop, kjer smo se predstavili z belokranjskimi plesi. Naš nastop, na katerem smo zaplesali prekmurski, belokranjski in rezijanski ples, pa je spremljalo preko 40.000 ljudi – toliko vstopnic je bilo namreč prodanih ob prireditvi. Kljub temu, da smo bili nekoliko utrujeni od prejšnjega dne, nam energije ni primanjkovalo, saj smo izvedeli, da je ena od folklornic postala teta, kar pa se ne zgodi vsak dan .

Čas na turneji je kar hitro mineval, saj smo se večino časa vozili z avtobusom in se ustavljali v posameznih mestih, kjer smo predstavljali našo kulturno dediščino. Tako smo se naslednje jutro odpravili v mesto Butwal, kamor smo se vozili kar deset ur. Dan smo zaključili z zabavo, kjer smo dodobra pretegnili naše noge. V sredo zjutraj smo se napotili na travnik, kjer smo lahko videli Himalajo. Po zajtrku smo se oblekli v noše, sledila sta parada po mestu in nastop. Še posebno veselje je bilo videti v očeh otrok, ki so v šolskih uniformah občudovali našo polt in oblačila.

Takoj po nastopu smo se odpravili v mesto Pokhara, ki je eno od najbolj priljubljenih turističnih destinacij v državi. Od drugih mest se je na prvi pogled razlikovalo po številnih trgovinah, v katerih smo lahko kupili spominke za naše domače, obenem pa po lepo urejeni okolici, ki je do tedaj nismo bili vajeni. V mestu smo si ta dan privoščili nakupovanje, nad čimer je bil bolj navdušen ženski del skupine. Po kosilu smo se oblekli v noše in se odpeljali na nastop, kjer smo množico nasmejali s štajerskimi plesi in ženitvijo Onzeka.

V folklorni skupini je že dolgo navada, da člane, ki so prvič na turneji krstimo in tudi tokrat se nihče ni izmuznil. Medse smo sprejeli tri nove člane, na katere smo zelo ponosni, saj so uspešno prestali vse naloge. Po kratkem počitku smo zjutraj vstali že ob pol štirih, saj smo se odpravili na razgledniško točko Sarangkot, od koder naj bi videli sončni vzhod. Vreme nam tokrat ni bilo naklonjeno, saj so se na nebu razgrnili oblaki, vseeno pa smo od daleč lahko videli lepo pokrajino. Zvečer smo prispeli nazaj v naš prvi hotel v Kathmandu, kjer smo organizirali zabavo, na kateri sta skupaj zaigrala violinist iz Slovaške in naš harmonikar. Tako smo zopet dokazali, da meje niso pomembne in da se ujamemo tudi pri plesu.

V Kathmanduju smo si naslednje jutro ogledali templje in poslikali nekaj skupinskih fotografij. Popoldne smo izvedli naš zadnji nastop in tudi tukaj je bilo kar veliko število gledalcev. Predstavili smo se z rezijanskim, belokranjskim in štajerskim plesom. Zvečer pa smo se udeležili podelitve priznanj, kjer je prav vsak udeleženec prejel zahvalo za sodelovanje. Tudi mi smo se zahvalili organizatorjem in našim vodičem za ves njihov trud, ki ga očitno ni bilo malo. Večer se je nadaljeval z zabavnim programom, kjer smo skupaj zaplesali s plesalci drugih udeleženih skupin. Zjutraj nas je namreč čakalo pakiranje noš in osebne prtljage ter odhod na letališče. Pot domov je bila kar dolga, saj smo zopet morali trikrat prestopiti na letališčih preden smo lahko na Letališču Jožeta Pučnika pozdravili domače.

Ob koncu turneje lahko rečemo, da smo ne glede na kulturni šok ob prihodu na festival, neizmerno uživali. Organizatorji so se izredno potrudili, prav tako smo bili navdušeni nad prijaznostjo ostalih prebivalcev Nepala. Turneja nas je obenem še bolj povezala kot skupino, kar nas navdaja z optimizmom. S tem dokazujemo, da smo projekt ob 60-letnici uspešno izpeljali in da – GREMO NAPREJ!