Člani folklorne skupine Sava Kranj, smo se v četrtek popoldne, dne 7.7. 2016, odpravili na 157. gostovanje skupine v tujino. Odšli smo proti Franciji natančneje proti mestecu Alençon, ki ima približno 28 tisoč prebivalcev. V tem mestu je naša skupina že gostovala in sicer pred štiridesetimi leti, pa vendar je bilo med nami 5 članov takratne postave.
Dolgo vožnjo smo razgibali z daljšim postankom v mestu Reims, ki je najbolj znano po tem, da je v njem gotska katedrala v kateri so kronali večino francoskih kraljev.
Po prevoženih 1400 km smo proti večeru v petek prispeli v vasico Neufchatel, ki ima nekje okoli 1000 prebivalcev. Sistem festivala je tak, da skupine stanujejo pri družinah, tako smo tudi mi stanovali pri družinah v tej vasi. Od Alencona smo bili oddaljeni približno 20 kilometrov.
Naslednji dan dopoldan smo imeli prvo srečanje z Alençonom, kjer so imeli najprej naši muskontarji tonsko vajo, ostali pa smo odšli na potep po mestu in nato do prvega prizorišča nastopa, kjer se je vsaka skupina posebej predstavila ostalim skupinam. Z Nami so nastopale skupine: Čile, ZDA, Senegal, Makedonija in domača skupina iz Alençona.
Zatem smo v popoldnevu odšli na drugo prizorišče nastopa. Plesali smo gorenjske in belokranjske plese. Že prvi dan smo se v prostem času na prizorišču spoznali z drugimi skupinami.
Nedelja je potekala precej nedeljsko. Družili smo se z družinami, po kosilu pa smo se v Alençonu predstavili v paradi, tokrat brez vmesnih plesnih točk.
Parada se je končala na glavnem prizorišču kjer smo odplesali dve točki, gorenjske delovne in gorenjske barbine.
Po končanem nastopu pa smo odšli na ogled finala evropskega prvenstva v nogometu.
Tekmo smo si ogledali na velikem platnu v družbi vseh skupin in naših družin. Ker je Francoska reprezentanca igrala v finalu, je bilo vzdušje v dvorani fenomenalno, a po koncu so domačin odšli domov sklonjenih glav.
V ponedeljek zjutraj smo se odpeljali proti Parizu. Avtobus nas je odložil pri slavoloku zmage. Obiskali smo pretežno vse glavne znamenitosti.
Videli smo Eifflov stolp, ki pa je bil na žalost zaprt, tako da se nismo mogli povzpet nanj. Po Elizejskih poljanah smo se sprehodili proti Plamenici svobode, ki je prava replika tiste, ki je v New Yorku, to je tudi kraj, kjer se je leta 1997 smrtno ponesrečila princesa Diana. Odšli smo do največjega muzeja na svetu Louvre, nismo pa šli noter, ker enostavno nismo imeli dovolj časa.
Odšli smo tudi do cerkve Notre Dame. Ker smo bili v Parizu le nekaj dni pred vojaško parado ob francoskem državnem prazniku, smo lahko opazovali vojaško vajo preletov letal in helikopterjev. Nekateri člani skupine pa so se vozili z metrojem in so tako lahko videli več kot drugi. Obiskali so tudi Montmartre, hrib nad Parizom s cerkvijo in pa La Défense.
V torek okoli opoldneva smo se odpravili Proti vasi Mortagne, ki je od Alençona oddaljena okoli 40 kilometrov. V lokalni dvorani sta bili dve predstavi, obakrat pa je bila dvorana povsem napolnjena.
Vsako predstavo smo imeli dve točki. V popoldanski predstavi smo plesali gorenjske in štajerske plese, v večerni predstavi pa smo plesali rezijanske in belokranjske plese.Pred večerno predstavo smo imeli tudi stojnico, kjer smo ponujali slovenske čipke in pa domače žganje. Obiskovalci pa tudi ostali nastopajoči so pokazali lepo zanimanje za slovenske izdelke.Po večerni prireditvi nam je za pestro predstavitev čestital tudi predstavnik francoskega CIOFF-a in napovedal ponovno vabilo za festival v drugem francoskem mestu.
V sredo smo dopoldan odšli proti obali Normandije, približno 2 uri vožnje z avtobusom. Ogledali smo si vojaško pokopališče žrtev druge svetovne vojne, natančneje žrtev operacije Overlord ali z drugim imenom Dan D. Ta dan je bil 6. junij 1944, ko so se zavezniki izkrcali na obali Normandije in pričeli z osvobajanjem Evrope izpod nemških rok.
Bili smo na delu plaže, ki se imenuje Omaha Beach. Položili smo venec v poklon žrtvam in zapeli pesem Vsi so venci vejli. Sprehodili smo se po pokopališču na katerem so znameniti beli križi.
Imeli smo srečo, saj je ravno takrat potekal voden ogled pokopališča s strani ameriške vodičke, ki je v vseh podrobnostih predstavila potek te operacije.Nekaterim izmed nas je uspelo priti do peščene plaže. Med njimi je bil tudi pogumnež, ki se je kopal v morju.
Ob 19h smo pa imeli po mestu Alençon parado, kjer smo se na 5 točkah ustavili in zaplesali eno plesno točko, včasih tudi dve. Na koncu smo prišli na trg pred mestno hišo kjer je bil ob 23ih veličasten ognjemet dolg 20 minut, v čast državnemu prazniku, ki je bil naslednji dan. Po koncu smo odšli v Neufchatel, kjer je bila zabava do jutranji ur.
Četrtkovo jutro je bil po le nekaj prespanih urah, za 2 člana kar naporen, saj smo ju s svečanim krstom vendarle sprejeli med pravnomočne člane.
Po krstu smo odšli na neke vrste vaško veselico, kjer smo imeli tudi tri nastope za naše gostitelje in ostale vaščane. Plesali smo gorenjske, štajerske, belokranjske in prekmurske plese.
Po kosilu in naših nastopih so sledile razne igre kot so: skakanje v žakljih, vlečenje vrvi – v kateri smo se pomerili tudi mi. Kot zaključek pa so otroci simbolično spustili balone v barvah francoske zastave, na katere so navezali svoja pisemca.
Poslovili smo se od svojih srčnih gostiteljev, ki so nas res vzeli za svoje, kar se je pokazalo ko je ob slovesu marsikdo tudi potočil solzo, dve ali pa kar nekaj več.
Turneja 2016: Francija
Zapisal: Luka Legat
Foto: Marjan Zupan
Člani folklorne skupine Sava Kranj, smo se v četrtek popoldne, dne 7.7. 2016, odpravili na 157. gostovanje skupine v tujino. Odšli smo proti Franciji natančneje proti mestecu Alençon, ki ima približno 28 tisoč prebivalcev. V tem mestu je naša skupina že gostovala in sicer pred štiridesetimi leti, pa vendar je bilo med nami 5 članov takratne postave.
Dolgo vožnjo smo razgibali z daljšim postankom v mestu Reims, ki je najbolj znano po tem, da je v njem gotska katedrala v kateri so kronali večino francoskih kraljev.
Po prevoženih 1400 km smo proti večeru v petek prispeli v vasico Neufchatel, ki ima nekje okoli 1000 prebivalcev. Sistem festivala je tak, da skupine stanujejo pri družinah, tako smo tudi mi stanovali pri družinah v tej vasi. Od Alencona smo bili oddaljeni približno 20 kilometrov.
Naslednji dan dopoldan smo imeli prvo srečanje z Alençonom, kjer so imeli najprej naši muskontarji tonsko vajo, ostali pa smo odšli na potep po mestu in nato do prvega prizorišča nastopa, kjer se je vsaka skupina posebej predstavila ostalim skupinam. Z Nami so nastopale skupine: Čile, ZDA, Senegal, Makedonija in domača skupina iz Alençona.
Zatem smo v popoldnevu odšli na drugo prizorišče nastopa. Plesali smo gorenjske in belokranjske plese. Že prvi dan smo se v prostem času na prizorišču spoznali z drugimi skupinami.
Nedelja je potekala precej nedeljsko. Družili smo se z družinami, po kosilu pa smo se v Alençonu predstavili v paradi, tokrat brez vmesnih plesnih točk.
Parada se je končala na glavnem prizorišču kjer smo odplesali dve točki, gorenjske delovne in gorenjske barbine.
Po končanem nastopu pa smo odšli na ogled finala evropskega prvenstva v nogometu.
Tekmo smo si ogledali na velikem platnu v družbi vseh skupin in naših družin. Ker je Francoska reprezentanca igrala v finalu, je bilo vzdušje v dvorani fenomenalno, a po koncu so domačin odšli domov sklonjenih glav.
V ponedeljek zjutraj smo se odpeljali proti Parizu. Avtobus nas je odložil pri slavoloku zmage. Obiskali smo pretežno vse glavne znamenitosti.
Videli smo Eifflov stolp, ki pa je bil na žalost zaprt, tako da se nismo mogli povzpet nanj. Po Elizejskih poljanah smo se sprehodili proti Plamenici svobode, ki je prava replika tiste, ki je v New Yorku, to je tudi kraj, kjer se je leta 1997 smrtno ponesrečila princesa Diana. Odšli smo do največjega muzeja na svetu Louvre, nismo pa šli noter, ker enostavno nismo imeli dovolj časa.
Odšli smo tudi do cerkve Notre Dame. Ker smo bili v Parizu le nekaj dni pred vojaško parado ob francoskem državnem prazniku, smo lahko opazovali vojaško vajo preletov letal in helikopterjev. Nekateri člani skupine pa so se vozili z metrojem in so tako lahko videli več kot drugi. Obiskali so tudi Montmartre, hrib nad Parizom s cerkvijo in pa La Défense.
V torek okoli opoldneva smo se odpravili Proti vasi Mortagne, ki je od Alençona oddaljena okoli 40 kilometrov. V lokalni dvorani sta bili dve predstavi, obakrat pa je bila dvorana povsem napolnjena.
Vsako predstavo smo imeli dve točki. V popoldanski predstavi smo plesali gorenjske in štajerske plese, v večerni predstavi pa smo plesali rezijanske in belokranjske plese.Pred večerno predstavo smo imeli tudi stojnico, kjer smo ponujali slovenske čipke in pa domače žganje. Obiskovalci pa tudi ostali nastopajoči so pokazali lepo zanimanje za slovenske izdelke.Po večerni prireditvi nam je za pestro predstavitev čestital tudi predstavnik francoskega CIOFF-a in napovedal ponovno vabilo za festival v drugem francoskem mestu.
V sredo smo dopoldan odšli proti obali Normandije, približno 2 uri vožnje z avtobusom. Ogledali smo si vojaško pokopališče žrtev druge svetovne vojne, natančneje žrtev operacije Overlord ali z drugim imenom Dan D. Ta dan je bil 6. junij 1944, ko so se zavezniki izkrcali na obali Normandije in pričeli z osvobajanjem Evrope izpod nemških rok.
Bili smo na delu plaže, ki se imenuje Omaha Beach. Položili smo venec v poklon žrtvam in zapeli pesem Vsi so venci vejli. Sprehodili smo se po pokopališču na katerem so znameniti beli križi.
Imeli smo srečo, saj je ravno takrat potekal voden ogled pokopališča s strani ameriške vodičke, ki je v vseh podrobnostih predstavila potek te operacije.Nekaterim izmed nas je uspelo priti do peščene plaže. Med njimi je bil tudi pogumnež, ki se je kopal v morju.
Ob 19h smo pa imeli po mestu Alençon parado, kjer smo se na 5 točkah ustavili in zaplesali eno plesno točko, včasih tudi dve. Na koncu smo prišli na trg pred mestno hišo kjer je bil ob 23ih veličasten ognjemet dolg 20 minut, v čast državnemu prazniku, ki je bil naslednji dan. Po koncu smo odšli v Neufchatel, kjer je bila zabava do jutranji ur.
Četrtkovo jutro je bil po le nekaj prespanih urah, za 2 člana kar naporen, saj smo ju s svečanim krstom vendarle sprejeli med pravnomočne člane.
Po krstu smo odšli na neke vrste vaško veselico, kjer smo imeli tudi tri nastope za naše gostitelje in ostale vaščane. Plesali smo gorenjske, štajerske, belokranjske in prekmurske plese.
Po kosilu in naših nastopih so sledile razne igre kot so: skakanje v žakljih, vlečenje vrvi – v kateri smo se pomerili tudi mi. Kot zaključek pa so otroci simbolično spustili balone v barvah francoske zastave, na katere so navezali svoja pisemca.
Poslovili smo se od svojih srčnih gostiteljev, ki so nas res vzeli za svoje, kar se je pokazalo ko je ob slovesu marsikdo tudi potočil solzo, dve ali pa kar nekaj več.
Med potjo nazaj smo naredili še manjši postanek v Augsburgu in se malce sprehodili po centru mesta.
Domov smo prispeli v petek 15.7. v pozno popoldanskih urah.
Tokrat je bila turneja malo daljša, končna destinacija pa za spoznanje bolj oddaljena kot lansko leto.
